55. Teden slovenske drame

Dragica Potočnjak

Teci, Maša, teci

Mestno gledališče ljubljansko

Zasedba

Režiserka: Nina Šorak

Dramaturg: Blaž Lukan

Scenograf: Branko Hojnik

Kostumografka: Tina Pavlović

Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič

Lektorica: Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe: Andrej Koležnik

Oblikovalec zvoka: Matija Zajc

Asistentka scenografa: Lene Lekše

 

Vir uporabljenih fotografij v uprizoritvi je Arhiv Temeljnega javnega tožilstva Republike Slovenije - Zgodovinski arhiv Ljubljana.

Igrajo

Lotos Vincenc Šparovec

Tanja Dimitrievska

Matic Lukšič

Čarna Košir k. g.

Gaber K. Trseglav

Viktorija Bencik Emeršič

Jure Rajšp k. g.

Gašper Jarni

O uprizoritvi

Suzana, Konradova žena, ve, da je njuna ljubezen že zdavnaj ugasnila. Svoj brezup v ujetništvu mrtvega zakona utaplja v alkoholu, ker Konrad ne pristane na ločitev. On se zaveda, da bi z razhodom najverjetneje izgubil svojo ljubljeno hčerkico Floro, edino bitje, ob katerem mu še zaigra srce. Arne, Suzanin sin iz prvega zakona, ki je po poklicu novinar, pa neumorno koplje po Konradovi preteklosti, da bi razkril očimove nečednosti. Konrad je namreč eden izmed junakov osamosvojitvene vojne, ki je svoje desetdnevno domoljubje dobro unovčil, saj se je iz političnega mogočneža prelevil v brezobzirnega tajkuna.

Konrada spoznamo v usodni noči, ko na prehodu za pešce do smrti povozi starejšo gospo in zbeži s kraja nesreče. Sprva spregleda, da sta bila ob njej njena hčerka Maša in njen fant Jernej, ki pokliče reševalce. Jerneja po Konradovem navodilu zadrži policija in ga brutalno zaslišuje, Maša pa pobegne, ker ji mama v smrtnem izdihljaju zašepeta, naj zbeži. Njena mama je namreč Marija Rakovska, vdova po Saši Rakovskem, oficirju JLA, ki je skupaj s Konradom delal za slovensko vojsko. Saša Rakovski je umrl v nepojasnjenih okoliščinah in Konrad Maček je preprečil preiskavo, zato je Saša Rakovski obveljal za izdajalca.

Teci, Maša, teci Dragice Potočnjak je na prvi pogled kriminalna drama, politični triler, ki nedvomno izhaja iz avtoričinega raziskovanja naše polpretekle zgodovine, katere rezultat je njena pretresljiva knjiga Skrito povelje (2013). Hkrati je seveda tudi avtonomno dramsko delo, ki material, s katerim se je avtorica soočala med svojo raziskavo, na neki način posploši, iz dokumentov, ki jih je pregled(ov)ala, izpelje vzorec, shemo, srhljivi algoritem, ki velja tudi mimo in zunaj časa, v katerem se dogaja Skrito povelje oz. njena drama.

''Scenske spremembe, akcije ali prizori nasilja so reducirani predvsem na ekspresivnost statičnega igralskega fizisa, poudarjeno emotivnost in obrazno sugestibilnost. Učinek takšne mizanscene razločuje in individualizira vsako od dramskih oseb v njihovem ločenem svetu, hkrati pa jih ostri v konfliktni dinamiki in v skladu z zastavitvijo besedila snuje rdečo nit okrog prepletanja intimnega in družbenega sveta. Na ogled nazorno postavi principe psihološke dominacije, verbalne kontrole, manipulacije in ustrahovanja, ki ne določajo le družbenih mehanizmov nadzora, temveč dominirajo tudi znotraj Mačkovih disfunkcionalnih, patriarhalnih družinskih vezi.'' - Evelin Bizjak, Sigledal, 8. maj 2024

 

Trajanje: 1 ura.

Video

Fotogalerija

Teci, Maša, teci <em>Foto: Peter Giodani</em>
Foto: Peter Giodani
Teci, Maša, teci <em>Foto: Peter Giodani</em>
Foto: Peter Giodani
Teci, Maša, teci <em>Foto: Peter Giodani</em>
Foto: Peter Giodani
Teci, Maša, teci <em>Foto: Peter Giodani</em>
Foto: Peter Giodani

Iskalnik