Avtorska uprizoritev po motivih Alice v čudežni deželi Lewisa Carrolla
Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa
SNG Drama Ljubljana in Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Na sporedu Tedna slovenske drame
| 29.03.2025 | ob 18:00 | Stolp Škrlovec |
Razprodano! |
Zasedba
Režiser: Luka Marcen
Dramaturginja: Eva Kraševec
Lektorica: Tatjana Stanič
Scenografinja: Sara Slivnik
Kostumografinja: Ana Janc
Oblikovalec gutke*: Silvan Omerzu
Avtor glasbe**: Martin Vogrin
Oblikovalka odrskega giba: Lara Ekar Grlj
Oblikovalka Svetlobe: Mojca Sarjaš
Avtor Videa: Sandi Skok
Asistentki Dramaturginje (Študijsko): Evelin Bizjak, Neža Lučka Peterlin
*Lutko Alice je izdelal Žiga Lebar.
**Glasovi:Primož Klavs, Tina Vrbnjak, Eva Kraševec.
We would like to thank Šušu and Nina Ivanišin for their cooperation, Marko Mandić and Peter Uhan for their artistic contribution to the production, and the Glej Theatre for the loan of scenic elements.
Igrajo
Tina Vrbnjak
O uprizoritvi
Dramska igralka se znajde na svoji komemoraciji, se ozre nazaj na svoje življenje in z obilico črnega humorja praznuje svoj lastni "afterparty".
Aličin vratolomni padec v zajčjo luknjo in neskončno padanje nizdol, po katerem se znajde v čudežni deželi, se zgodi zaradi njenega občutenja resničnega, zunanjega sveta, ki je poln svojega reda, pravil, pritiskov, principov in samoumevnosti. Sveta, ki Alico neizmerno dolgočasi in utesnjuje. Čudežna dežela, v kateri se znajde, ji odpre novo perspektivo – pokaže ji pogled na svet, kjer je ustaljeni red obrnjen na glavo, svet, ki se nenehno spreminja, svet, kjer veljajo zakoni absurda, spremenljivosti in nesmisla. Njen skok v zajčjo luknjo je pravzaprav beg pred okostenelostjo družbe, beg pred dolgočasjem in statičnostjo v domišljijo, avanturo in razburljivost. Potovanje po zajčji luknji, če se zanj odločimo, ko odrastemo, torej ni več nekaj preprostega in lahkotnega, ampak je lahko nevarno, srhljivo, obvezujoče in zahteva pogum. A v svetu radikalne izgubljenosti in vsakodnevnega izgubljanja, je morda skok na glavo – k sebi – pravi korak, da si spet z druge strani ogledamo svet in se odločimo, kam, če sploh, naj gremo.
Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa raziskuje čudežno deželo kot prehod v smrt, a ne na mističen način, temveč s konkretnim nizom občutkov, ki so ustvarjalcem uprizoritve poznani in jih je vsak od njih že doživel. Temu izhodišču je v procesu študija sledila plast razmisleka o gledališču in igralskem poklicu ter končnosti igralske umetnosti ali gledališča.
''Tina Vrbnjak stopi na oder z izrazitim stališčem ter suvereno preizprašuje svoj poklic in literarno predlogo, na katero se uprizoritev naslanja, predvsem pa z izjemnim občutkom za doziranje informacij pluje med komičnim in dramatičnim, med tistim, kar je zares ključno problemsko, in tistim, kar je anekdotično. Njena odrska prezenca se tako izriše z izrazito intelektualno ostrino, ki pa ne zapade v nonšalantno kritiko poklica ali literarnega dela, ampak se raje razvija kot utemeljena frustracija nad določenimi vidiki obeh predlog. Slednja lahko deluje zaradi stalnega zavedanja lastne pozicije (ne le igralke, ampak cele ustvarjalne ekipe) in ironije gledališke predstave o gledališkem ustvarjanju.'' Benjamin Zajc, Delo, 16. 1. 2024
Trajanje: 75 minut, brez odmora
Video
Fotogalerija
