TSD na Dramatikerinnen festivalu v Gradcu

Predstavitev prevajalsko-dramske delavnice TSD na festivalu v Gradcu

Potem ko se je prvi del delavnice To Own Your Own Words - And Share Them odvil na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, kjer se je mednarodna skupina udeležencev prvič sestala in začela s prevajanjem odlomkov dramskih besedil, so se delavničarske aktivnosti s predstavitvijo avtorskih adaptacij prevedenih besedil sklenile 21. maja na festivalu Dramatikerinnen v Gradcu.
Na delavnici, ki sta jo vodili Lisa Hoellebauer in Lisa Schantl, so sodelovali Caroline Docar, Sebastian Galyga, Lucija Klarić, Antonela Tošić, Helena Šukljan in Nika Švab.

Projekt finančno podpira: Alpen-Adria-Allianz
V sodelovanju z ZDUS, Hiša Klajn (HR), treffpunkt sprachen

Povzetki avtorski priredb prevedenih dramskih odlomkov

Caroline Docar: Draga Ana (priredba prizora Nike Švab)

"Draga Ana" - s tema dvema besedama se odprejo vrata v svet možnosti, vprašanja, suma, morda resnice. Kako se odzvati na sporočilo, ki lahko iztiri tvoje življenje? Kaj misliti, čutiti, narediti, ko je osvetljeno tisto, kar je dolog časa ostajalo zatemnjeno? Ko se di, da v ospredju niso obtožbe, temveč komunikacija? Ko govorimo o nasilju in neizgovorljivo postane razglajeno kot črno in belo?
V Depresiji Nike Švab se protagonistka sooča s posledicami posilstva, ki vključujejo pisanje pisma storičlevi novi partnerici. V priredbi Caroline Docar je pismo poslano, prejeto, prebrano in sedaj naslovnici razkriva svoj destruktivni potencial.

.

Sebastian Galyga: Brez naslova (priredba prizora Antonele Tošić)

Kar naenkrat se ne odziva več, še vedno prebira tvoja sporočila, vendar ničesar več ne odgovori. Te "ghosta"? Ali ni šlo precej dobro? Zakaj? Si kaj naredil narobe?
Če je ljubezen v čem zelo dobra, potem je to v idiomatski transformaciji krtine v goro. In četudi se tega zavedamo, ne moremo ubežati. Osem izbrisanih sporočil je literarni panični napad. Kratek sicer, a še vedno povzroči hiperventilacijo.

.

Lucija Klarić: Brez naslova (priredba prizora Helene Šukljan)

Avtorica premišljuje o svoji moči nad likom in o krhkosti odnosa in njegove kreacije, skozi metaforiko rože. Lik živi v čudovitem okolju barvnih cvetov, priča prelomnim trenutkom življenja, tisih, ki se skrivajo v cvetnih listih veselja, žalosti … Ko bodo rože ovenele, bodo ostali samo še občutki.

.

Helena Šukljan: To je naš jezik (priredba prizora Lucije Klarić)

Za ljudmi so imperiji. Države. Federacije. Republike. Narodi.
Nastajajo in propadajo.
Dvigajo in spuščajo zastave.

Po 2. svetovni vojni je bila leta 1920 podpisana Rapalska pogodba. Določala je mejo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS in tretjino slovenskega etničnega ozemlja, Istro in dele Dalmacije dodelila Italiji.
V tem obdobju je Italija na teh območjih izvajala italijanizacijo, vsiljevanje italijanskega jezika in kulture. Slovenski jezik je bil umaknjen iz javne rabe, nemudoma so prepovedali uporabo jezika na pošti in v treh letih je bila slovensščina prepovedana povsod, celo v šolah in zasebnih pogovorih na ulici. Spremenili so tudi osebna in krajevna imena.

Za narodi, republikami, federacijami in državami so ljudje.
Ljubijo in sovražijo.
Živijo in umrejo.
...
Želijo biti ljubljeni.
In spoštovani.

.

Nika Švab: Pop(u)lar (priredba prizora Caroline Docar)

Pred približajoče se ekološko katastrofo biologi, ekologi in ljubitelji narave delajo vse, da bi ohranitev narave in naravnih virov predstavili kot nekaj pomembnega za družbo in planet. Raziskujejo lepa jezera, slapove, parke in gore. Opravljajo intervjuje z njihovimi pričakovanimi in nepričakovanimi prebivalci. A kot v vsaki vasi, tudi v narodnem parku prebiva čemernež, ki želi le, da ga pustijo pri miru.

.

Antonela Tošić: M.I.L.K (priredba prizora Sebastiana Galyga)

Ko se dekle odpravi v znano neznano, se prebudijo duhovi. Skupaj s pomladjo. Žejni so znanega neznanega tako kot ona. Ji uspe? Njim zagotovo. Promet in gozdovi vendarle niso tako drugačni, če v njih stopaš z enako težo v srcu.